vse je minljivo

Ali mit o grofih, Celjskih namreč. Po dolgem času planiranja, sem le obiskala čudovito prenovljen Knežji dvorec v katerem je nekaj mesecev nazaj dobila domovanje prefinjena in atraktivno postavljena razstava o tej najpomembnejši plemiški družini na območju današnje Slovenije. Sej ne, da sem kakšen zgodovinski frik, ampak nekatere zgodbe, kot je ta, so pa izjemno privlačne in zanimive. Priznam da me je kar presenetila dovršeno premišljena postavitev razstave. Pa tudi dejstva, da je ta gospoda imela v lasti kar 125 gradov! Celjski grofje so bili za svoj čas izredno uspešni, razvojno usmerjeni in predvsem drzni, kar za sedanje "gospode", ki vodijo državo ne morem reči. Pa čeprav so uporabljali svoje otroke kot strateško orožje za pridobivanje zavezništva med plemiškimi družinami. No v 13. stoletju je za polnoletnost veljala starostna meja 12 let. Uf! Svojo posebno zgodobo ima seveda Barbara Celjska, kraljica kar s tremi kronami in sicer ogrsko, nemško in češko, ki se je poročila (ja pri 12ih letih) s Sigismundom Luksemburškim, s katerim sta slovela kot najlepši evropski kraljevi par, pa zgodba o umoru Ulrika II, leta 1456 na Kalamegdanu, s katerim je celjska rodbina izgubila zadnjega moškega člana. Za dramatični zaključek ogleda pa vsekakor poskrbi veličastnih 19 lobanj v srhljivi grobnici. V sobi vlada popolna tema in komaj razločiš kje kaj stoji. Namen je vsekakor dosežen. Že dolgo me kakšna razstava ni tako navdušila tako kot ta. Toplo priporočam.