Zadnje dni je poletje čisto izgubilo identiteto in kompas za pravšnje temperature. Pa ne rečem, da mi ni ustrezal malo bol športno gospodinjski vikend, samo nad kakšno stopinjo več se pa tudi ne bi ravno pritoževala. Z malo ropotuljico sva pekla Nigellino limetino čokoladno torto, vmes pa škilila zaključek Toura, mali seveda s čelado na glavi. Kljub vsemu direndaju mi je uspelo celo skočit do prestolnice in kot skoraj vedno izvoham kakšen lušten kotiček... in spet sem se zalotila pri istih mislih, kot že ne vem kolikokrat...Celje je proti Lj res srednjeveško mesto. Ljubljana živi, za vsakim voglaom se nekaj dogaja, navdih se na vsakih 100 metrov zaleti vate, medtem ko z biciklom švigaš med kjutiš štacunami, grafiti, mini presenečenji....Celje pa spi, kot Trnuljčica, ki čaka na nekoga ki bo končno prebil vladajoče umirajoče ozračje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar