polovica dvaenajst

Toliko stvari, dogodkov, novic,da se mi v glavi kar vrtinčijo misli in slike o njih, da pa spravim delček tega na papir je pa že uspeh. Vsako leto se ponavlja ista zgodba. Ko se prične mesec maj in z njim obdobje sončnih dni, hmeljnatega napitka, večernih koncertov na prostem, potem čas dobi novo dimenzijo. Poletje kar zdrvi mimo in še preden se zavem, že gledam šolarčke z rumenimi ruticami in drevesa, ki so vse bolj pisana. In tudi v dvaenajst ni nič drugače. Kam je zdrvel maj?! Ja glede na to, da sem ga polovico preživela v preganjanju virusov in bakterij, me pogled na šestico na koledarju skoraj ne bi smel čudit. Do danes obkljukano: nekaj piknikov, izpolnjena obljuba mali ropotuljici, da da dobi svojo sobo (hehe, ob vseh dogodivščinah definitivno projekt leta), nekaj dobro zastavljenih projektov, seveda pa ob pomanjaknju prostega, ma kaj prostega, kakršnegakoli časa si pripišem minus ob nedopustnem neobisku kar nekaj prijateljev, delavnic, razstav in še marsikaj bi se najdlo. Ampak sej poleti je vse lažje in mi bo uspelo nadoknadit. In poletje je tu! Večina ljudi si za novo leto zada neke zaobljube ali kakorkoli se že reče temu. Jaz si jih na začetku poletja, da potem izgledajo lažje uresničljive.