knežje mesto

Lanske jeseni, sredi dirjajočih misli, je moj pogled na naše mesto izgledal tako. Hja… Sedaj pa...

Zakaj nismo več zavedni prebivalci določenega mesta, ki ima pomembno zgodovino ali pa zavedni državljani? Zakaj nam to ni več v ponos? Zakaj ne stojimo za »napredkom«, ki ga ustvarja mestna/državna oblast?  Že zdavnaj smo izgubili čut za pripadnost. Pa tudi naslednje generacije so obsojena na to, če se bo življenje odvijalo naprej v obstoječem sistemu. Kolikokrat še obiščemo muzej, razstavo , kakšno predstavo? Kolikokrat preberemo zgodovinsko ali kakšno strokovno knjigo, namesto Agatine kriminalke, ali pa love story romana gospe Steel? Sedaj se verjetno začne takšna miselnost razvijati že v rosnih letih. Komu od otrok je ljubši obisk lutkovne predstave ali knjižnice, kakor pa skok v šoping center, kjer ga starši »oddajo« v džunglo ali pa oslarijo!? Naj vsi ti dvignejo roke.  Pa da vidimo.