in skozi okno lahko vidim kako topli jesenski žarki objemajo fasado gledališča in se plazijo po starih meščanskih hišah. Z dimnikov se valijo puhasti oblaki dima, ki pripovedujejo o temu kako mraz je v resnici zunaj. Jaz pa že nestrpno pričakujem vikend, ki kar kliče po odkrivanju novih lokacij, ki se skrivajo pod površjem kupov rdečih, oranžnih, rjevih, rumenih, malo zelenih, pa tudi že vijola odpadlih listov. Še skok v tople volnene fensišmensi nogavice in gremooooooo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar