ko me ni

Ko nimam kaj pametnega za povedat sem rajši tiho. Ali pa imam preveč za povedat in ne vem kje začeti. Zato pripopan moj omiljen umetnik Roy Fox Lichtenstein. Slika pove več kot tisoč besed.

šlape v omaro, dekce ven

za dušo

Morje imam rada. Je enostavno in preprosto. Modro. Rada ga imam, ko skočim vanj, v prvem plavalnem zamahu, ko otrpnem in pljuskne vame poseben občutek. Ne razmišljam, samo čutim. Na morskih počitnicah se ne moreš imeti ne lepo.

dejstva tega poletja

 

Novic ne berem.

Dnevnika že dolgo ne spremljam več, ker me vseskozi ene in iste zlajnane in zlagane kao novice samo še dolgočasijo.

Odkar imam otroke sem postala boječka. :)

Berem fajn bloge, da se nasmejem in vzdihujem ob še bolj fajn fotkah.

Še vedno sem zmagovalka v delanju seznamov.

Idej ogromno, realizacija na nuli. Ahmmmmm...

Zabijanje časa pa mi gre odlično: seznami, poležavanje, brklanje, brezciljno sprehajanje,....

Všeč mi je preprosto in ne dolgočasno.

Morje imam še vedno izjemno rada. Tudi zato, ker je tam ta navadna turška kava tanartaboljša.

ne samo dež

Pridejo dnevi, ko zaradi mraza in nekakšne zimsko spomladanske utrujenosti nikakor ne moreš iz preležerne cone. Ko nimaš inspiracije in kaj šele motivacije Še dobro da se to obdobje končuje. Pa saj je bil že čas.Ča da se "lepotni "spanec skrajša, saj je skoraj polovica 13ke že za mano. Uf!  Že od nekdaj sem takšna, da potrebujem pošteno brco v rit, da se spokam v premik, potem pa mi zalaufa in ni več nikakršnega problema. Pa saj niso samo sivi dnevi, zadnji mesec je bil tudi poln smeha, spoznanj o pomembnostih, ki štejejo, naivnega pričakovanja toplih dnevov za pohajanje v sandalih, obiska cart(k)anega sejma, lovljenja kapljic in metanje riža na Ferrrarijevem vrtu, vrtenja kuhalnice in polaganja peki papirja za čokoladni kolač, stiskanja enega majhnega srca, ki se smeje tudi med kolcanjem, nabiranja maka, kuhanja melisinega čaja, packanja z barvo po čebeljih panjih in celo enga piknika...

marec bil je tu

Mesec se izteka, zgodilo se je toliko stvari, nežnih mehkih dogodkov, prijetnih obiskov, drobnih malenkosti, zaradi katerih ti srce kar poskoči. Nešteto občutkov, ki so nekako premagali besede, ki jih nikakor ne morem prelit na papir. Zaenkrat. Pa vendar pomlad je tu, v mislih, v srcu, na okenski polici, v pogovorih, samo zunaj jo še nestrpno pričakujem in ob tem mencam kot majhen otrok...

lately

Ležerno nedeljsko dopoldne ali ko gresta fanta uživat in te pustita samo doma s suhimi marelicami :)